V Bruslju podprli predlog uredbe za pospešeno vračanje migrantov

Predlog uredbe, o kateri bodo zdaj potekala pogajanja s Svetom EU, je Evropski parlament podprl s 389 glasovi za, 206 proti in 32 vzdržanimi. Podprl ga je tudi z glasovi poslancev desnih in skrajno desnih političnih skupin - Evropskih konservativcev in reformistov (ECR), Evrope suverenih narodov (ESN) in Domoljubov za Evropo (PfE).

Podprli so jo še v politični skupini Evropske ljudske stranke (EPP). Proti je glasovala večina poslancev iz političnih skupin S&D, Zelenih in Levice, v Renew pa so glasovali različno. Slovenski evroposlanci iz vrst EPP so predlog podprli, drugi so glasovali proti.

Pravice in dolžnosti migrantov

Med drugim predlog, ki ga je Evropska komisija predstavila lani, vključuje pravno podlago za vzpostavitev centrov za vračanje zunaj EU, kamor bi pošiljali migrante, ki so v Uniji nezakonito. Predvideva tudi strožje kazni za migrante, ki nočejo oditi, vključno s pridržanjem in prepovedjo vstopa.

K ukrepom je pozvala večina držav članic, ki so predlogu prižgale zeleno luč decembra, pa tudi desni in skrajno desni poslanci Evropskega parlamenta, ki so danes glasovanje v dvorani pozdravili z bučnim aplavzom, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Namen predloga uredbe je med drugim urediti pravice in dolžnosti migrantov, ki nimajo pravice do bivanja v EU. Tistim, ki ne bi sodelovali z oblastmi, bi lahko zmanjšali oziroma odvzeli določene pravice, kot je dovoljenje za delo.

Sporazume o vzpostavitvi centrov za vračanje bi lahko članice glede na predlog uredbe sklepale samo z državami, ki spoštujejo mednarodne standarde na področju človekovih pravic in mednarodno pravo. Med drugim bi morali biti v sporazumih določeni postopki vrnitve posameznika, pogoji za njegovo bivanje v tretji državi in tudi posledice nespoštovanja sporazuma.

Organizacije za človekove pravice kritične

Ukrepi, ki so del zaostrovanja evropskih pravil o priseljevanju, so tarča kritik organizacij za človekove pravice. Zagovorniki sicer menijo, da bi lahko centri za vračanje zunaj EU delovali odvračalno in migrante odvrnili od tega, da bi sploh poskušali doseči Evropo.

Kritiki pa opozarjajo na ovire, s katerimi se soočajo podobni projekti. Velika Britanija je opustila shemo deportacij nezakonitih migrantov v Ruando, medtem ko se italijanski center za obravnavo migrantov v Albaniji sooča s številnimi pravnimi izzivi in počasnim uvajanjem.

Nekatere države, med njimi Francija in Španija, so skeptične glede učinkovitosti teh centrov in so, kot poroča AFP, doslej stale ob strani razprav o njihovem izvajanju.